»Tako bo lahko posumil na tularemijo oz. zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico.«

»Najpogosteje se z zajčjo mrzlico, ki jo spremljata glavobol in visoka vročina, okužimo prek klopa, komarja, tudi muhe, torej z okuženo živaljo oz. njenimi izločki in onesnaženimi delci v zraku, prvič pa so v Sloveniji kot možen vir okužbe potrdili tudi vodo.«

»Dobili smo usmeritve iz ZD Ajdovščina, da je treba prekuhavati vodo, ker je možen vir okužbe ravno iz teh vodovodov. Prve dni je vladala panika, ampak potem smo vaščanom razložili, kako in kaj.«

»Prvi je virus Pumaala, ki poteka relativno lažje, drugi je virus Dobrava, ki so ga odkrili slovenski mikrobiologi. Pri tem je lahko okužba hujša.«

»Virus se tako prenaša na okolje, na našo hrano, in ko to vdahnemo, se lahko okužimo.«

»Bolezen se začne tako kot vse druge virusne okužbe – nenadno, velikokrat tudi z visoko vročino.«

»Značilno je, da so običajno prizadete očesne veznice, ki so rdeče, in pa rdečina obraza. V drugi fazi postane prava mišja mrzlica s prizadetostjo notranjih organov, predvsem ledvic in pa z notranjimi krvavitvami.«

»Ta bolezen, ki jo povzroča Francisela tularensis, se po navadi začne nenadno, z visoko temperaturo, mrzlico, lahko se pojavi na koži bulica, iz katere nastane mehurček, ki poči, nastane ranica.«

»Miši, voluharice, kunci, divji zajci, to so najpomembnejši gostitelji v našem okolju. Okuženi so lahko tudi klopi, ki so lahko hkrati gostitelji in hkrati prenašalci.«